KAJ SE DOGAJA NA DANSKEM…in drugod?

“Poslavljamo se od omejitev in pozdravljamo življenje, ki smo ga poznali pred Korono.” S temi besedami je dne 1. februarja 2022 Mette Frederiksen, danska predsednica vlade, razglasila tako imenovani dan svobode.

Piše: Domen Gorenšek

Danska je tako postala prva država članica Evropske unije, ki je odpravila skoraj vse omejitve v zvezi z virusom SARS-COV-2. Ta država ima trenutno po uradnih podatkih 112,9 % precepljenost. Kako pridemo do na prvi pogled nerazumne številke? Enostavno. Glede na število odmerkov, ki so jih prejeli prebivalci te države upoštevajoč število prebivalcev. Danska je tako doslej svojih 5.83 milijona prebivalcev pocepila s 13.141.067 odmerki “cepiv” zoper COVID-19. Ob predpostavki, da vsak človek potrebuje dva odmerka, to nanese statistično precepljenost približno 112,9 % prebivalcev te države. Navedeno seveda pomeni, da so nekateri prejeli tri odmerke in, da dejansko ni cepljena celotna populacija, vseeno pa gre v primeru Danske za državo z eno najvišjih precepljenosti na svetu. 

Danska, obljubljena dežela…

Se spomnite izjav članov naše strokovne skupine in politike? Vsi so dajali Dansko kot zgled. Val 202 je naredil celo pravo reportažo iz Danske glede stare dobre normalnosti, ki se je vrnila v Evropo. Vse kar bi torej potrebovali tudi mi, je zgolj dosežen nivo danske precepljenosti in že bi skočili nazaj v normalnost. Tudi mi bi lahko ob takšni precepljenosti mirno sproščali ukrepe, so hiteli zagotavljati predstavniki stroke in politike. Torej le “hop po cepivo”, pa smo nazaj v letu 2019.

Namesto, da bi sledili priporočilom stroke, politikom in medijem, tako želene visoke precepljenosti kot družba nismo dosegli. Ostali smo del nerazvite vhodne Evrope oziroma, kot je zapisal dr. Alojz Ihan v svoji kolumni Vzhodnoevropska polja smrti: “Tudi Slovenci smo del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in samomorilsko brezbrižnostjo postaja tarča začudenih pogledov celotnega razvitega sveta.” In med drugim resignirano nadaljeval: “V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi preostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas v čemerkoli prepričeval. »Storite, kakor vam drago!« Epidemija je po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila. In kdor ima s tem probleme … Na koncu dneva je popolnoma vseeno, ali iščemo izgovore za necepljenje in ignoriranje okužb z lunatičnimi teorijami o čipih v cepivu ali z na videz sofisticiranimi »modrovanji« o osebni svobodi, prispevek k nadaljevanju družbene nenormalnosti je v obeh primerih enako samomorilski za družbo, katere del smo.” (Poudarek dodan op.p.)

Ihanov zapis je požel skoraj orgazmične izlive nekaterih njegovih kolegov na družbenih omrežjih in zgražanje nad tem v kako zaostali družbi so prisiljeni živeti. Kot “brezbrižnim samomorilcem”, “lunatičnim teoretikom zarot” in na videz sofisticiranim modrecom, ki “modrujejo” o osebni svobodi, nam torej kot družbi ni uspelo doseči ciljnega nivoja želene precepljenosti.

Poskusi so seveda bili. Na primer tista (ne)prisilna in za naše dobro zapisana določba v odlok, ki je določala obveznost PC za nekatere javne uslužbence in katera je kasneje neslavno pogrnila pred Ustavnim sodiščem.  Prav tako niso pomagali posredni pritiski v “cepljenje” z vedno manj časa veljavnimi HAT in PCR plačljivimi testi in skladno temu dejstvu neprestanemu ponavljanju testiranj kot alternativi cepljenju in hkrati pogoju za kolikor toliko normalno udejstvovanje v družbi. Nekateri, ki se brez tovrstnih omejitev in pritiskov ne bi “cepili” s “cepivi” zoper COVID-19 so sicer popustili in se bodisi iz finančnih ali povsem življenjsko razumnih razlogov vendarle odločili za cepljenje. Nemalo je bilo takrat tudi mladoletnikov, ki so želeli zgolj ponovno zaživeti svobodno. Možnost takojšnje pridobitve QR kode s prejemom zgolj enega odmerka vektroskega cepiva, je za njih predstavljala še posebej mamljivo ponudbo. Ni pozabljeno. A kljub vsemu, prav nič ni zadostovalo, da bi dosegli nivo precepljenosti zahodnoevropskih držav, kaj šele Danske.  

Vir: STA, novinarska konferenca vlade RS

Namesto, da bi bili torej Danska, smo po mentaliteti očitno bližje Balkanu. S takšnimi ali podobnimi resigniranimi izjavami so nas javno, v svojih čustvenih zapisih na družbenih omrežjih ali v intervjujih praktično dnevno zasuvali strokovnjaki in politika. Dr. Krek je celo javno podvomil v našo zmožnost dojemanja realnosti: “Moramo se vprašati: Danska bo imela vse odprto, mi smo pa zaprti. Kaj je z nami narobe?”

Danska danes…

Danska, obljubljena dežela naše politike, medijev in stroke, prav v teh tednih podira rekorde glede hospitalizacij in smrti povezanih s COVID-19. Kristian Andersen, profesor na oddelku za imunologijo in mikrobiologijo pri Scripps Research, je nedavno zapisal, da so bile oblasti v “blodnjavi veri, da je pandemije konec in da se lahko vrnemo k življenju, ki smo ga živeli leta 2019.”  Eric Feigl-Ding, danski epidemiolog sicer meni, da na Danskem razsaja nek hud podsev(?!), ki bi si zaslužil novo črko grške abecede, a pustimo… Že v mesecu februarju je dr. Ding opazil nenavadno visoko povečano smrtnost zaradi COVID-19 in tudi sicer močno povečano splošno presežno smrtnost.

Kakorkoli že. Dejstvo torej je, da se je na Danskem močno povečalo tako število primerov kot tudi hospitalizacije in smrti povezane s COVID-19, poleg tega pa opažajo še povečano splošno presežno smrtnost. Po drugi strani pa še vedno, če pustimo dr. Dingovo mnenje ob strani, poznamo zgolj različico Omikron, ki naj bi prevladovala širom Evrope, torej tudi na Danskem, s čemer se strinjajo tudi danske zdravstvene oblasti. Kot vemo naj bi ta različica potekala večinoma v blagi obliki. Ker je sev tudi izredno nalezljiv lahko spodnji graf, ki kaže na izrazit porast primerov v tej državi še razumemo. “Cepivo” je bilo namreč izdelano za originalni Wuhanski sev.

Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/
Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/

Zadeve pa se dejansko močno zapletejo, ko pogledamo druge grafe. Kljub visoki precepljenosti se je namreč v tej državi v zadnjih mesecih in tednih začelo dogajati nekaj nenavadnega. Na Danskem je vedno več hospitaliziranih in umrlih zaradi COVID-19. Pravzaprav gre za rekordno število ljudi, saj Danska, kot je razvidno iz spodnjih grafov, beleži več hospitalizacij in smrti zaradi COVID-19 kot kadarkoli prej.

9. marca 2022 je tako število smrtnih primerov, povezanih s COVID-19, v štiriindvajsetih urah doseglo za to državo rekordnih 60 primerov. Čeprav dnevni upad števila novih okužb v tej državi spremljajo že skoraj mesec dni, pa število smrtnih primerov še naprej narašča.

Vir:
https://www.worldometers.info/coronavirus/country/denmark/

Danske oblasti sedaj, podobno kot pri nas sicer pojasnjujejo, da je potrebno ločiti med tistimi, ki so umrli neposredno zaradi COVID-19 in tistimi, pri katerih je bil COVID-19 zgolj prisoten, sprejeti oziroma obravnavani pa so bili zaradi drugih bolezni.  Na Danskem naj bi se namreč še vedno vsi primeri, ki so imeli pozitiven rezultat testa PCR v 30 dneh pred datumom smrti vštevali v podatke o smrtnosti, kar naj bi v kombinaciji z močno razširjeno omikronsko različico pripeljalo do višjih številk hospitalizacij in smrti. COVID-19 naj tako ne bi bil glavni vzrok smrti. Vse lepo in prav. A vendarle. Kar je morda bolj zaskrbljujoče in bega tudi nekatere danske zdravnike pa je dejstvo, da je tudi sicer v državi opaziti močan porast presežne umrljivosti.

Zakaj skoraj dve leti tudi v Sloveniji nismo ločevali smrti “z” in “zaradi” COVID-19, čeprav je javnost te podatke večkrat zahtevala? Zakaj smo vse smrti pri osebah pri katerih je bila predhodno potrjena okužba z virusom SARS-COV-2 pripisovali bolezni COVID-19? Koliko je bilo torej v zadnjih dveh letih ljudi, ki so dejansko umrli zaradi drugih bolezni, virus SARS-COV-2 pa je bil pri njih morda le naključno ugotovljen? Koliko ljudi zaradi ukrepov, ki so sledili razglasitvi pandemije SARS-COV-2 ni prišlo do pravočasne zdravstvene oskrbe drugih bolezni ali do pravočasne diagnoze? In še to. Zakaj smo začeli ločevati “ZARADI” in “S” šele leto dni po masovni izvedbi cepljenja z novimi “cepivi” zoper SARS-COV-2?! Na ta vprašanja bomo državljani slej kot prej zahtevali jasne odgovore.

Logično seveda je, da se bodo v močno precepljeni državi, če že, občasno pojavljale tudi smrti cepljenih ljudi. Nikakor pa vsaj z vidika učinkovitosti cepiva ni normalno, da država z eno najvišjih stopenj precepljenosti na svetu prične podirati lastne rekorde glede števila COVID-19 smrti in hospitalizacij. Ne glede na sev, ki pač v tej državi v nekem obdobju prevladuje. Cepi se namreč povsod še vedno z istimi “cepivi”. Danska tako velikega števila smrti povezanih s COVID-19 ni beležila od samega začetka pandemije. Če v tako obsežno precepljeni državi beležijo dnevno več COVID-19 smrtnih žrtev in hospitaliziranih kot so jih pred pojavom “cepiv”, potem lahko z veliko verjetnostjo dokončno zaključimo, da so ta “cepiva” postala povsem obsoletna in neučinkovita, posebej z vidika novih sevov, posledično pa “cepljenje” s temi “cepivi” nima več nikakršne javno-zdravstvene koristi. 

Vir: RTV SLO, novinarska konferenca

Vprašanje, ki se na tem mestu zastavlja torej je, ali cepiva, ki so v Evropski uniji dobila pogojno dovoljenje, v ZDA pa tako imenovano “Emergency Use Authorization” (EUA) sploh še izpolnjujejo pogoje za to, da so lahko pod tem “visečim” dovoljenjem še vedno prisotna na trgih širom sveta. Sam menim, da bi morala pristojna regulatorna telesa podatke nemudoma ponovno preveriti in, če ugotovijo, da koristi več ne pretehtajo tveganj, ne glede na morebitne pritiske, izdana pogojna dovoljenja nemudoma preklicati. Učinkovitost “cepiv” na preprečevanje prenosa in sedaj celo obolevanja za novimi sevi je očitno že ničelna. EMA, pa tudi JAZMP, če se odloči, da ne bo več sledila napotkom evropskega regulatorja, ker ta ne ukrepa pravočasno, lahko v takšnem primeru izda regulativni ukrep začasnega ali popolnega preklica pogojnega dovoljenja za promet.  

Na dan namreč poleg “neučinkovitosti” cepiv zoper nove seve, prihajajo tudi vedno novi podatki o resnih stranskih učinkih “cepljenja” zoper COVID-19, predvsem pri mlajših osebah. Po podatkih ameriškega CDC je predvsem generacija t.i. milenijcev lani jeseni doživela najhujšo prekomerno umrljivost v zgodovini, torej v obdobju, ko je stopila v veljavo t.i. obveznost cepljenja (Vaccine mandate). Ta mlajša populacija sicer sploh ni posebej izpostavljena tveganju za težji potek bolezni COVID-19 v primeru okužbe, zato obseg in čas tega skokovitega porasta umrljivosti, ki sega ravno v jesen leta 2021 sproža resna vprašanja o morebitnem negativnem prispevku cepiv in poživitvenih odmerkov k tej tragični statistiki. Za to starostno skupino se utemeljeno predvideva, da se bo v letu 2022 nadaljevala povišana stopnja umrljivosti. Podatki se seveda še zbirajo.

Vir:
https://www.cdc.gov/nchs/nvss/vsrr/covid19/excess_deaths.htm#dashboard

Ne dvomim, da se možnosti preklica dovoljenja zavedajo tudi proizvajalci, ki že izpopolnjujejo svoja “cepiva”.  Ne dvomim tudi, da potekajo lobiranja, ki trenutna “cepiva” še ohranjajo na trgu. Morda ni naključje, da sta podjetji Pfizer-BionTech in StartUp podjetje Moderna, katerima “cepivom” zoper COVID-19 se v vsakem primeru izteka pogojno dovoljenje, prišli na dan z izjavami, da je v pripravi že novo “cepivo”, ki naj bi bilo namenjeno novim sevom. Po nekaterih informacijah naj bi eno izmed podjetij že pripravljalo enotno “cepivo” oziroma kombinacijo “cepiva” zoper COVID-19 in gripo.

Glede na obdobje vojne kateri smo priča v Evropi, naj za konec tega prispevka medijem, politiki in stroki v razmislek ponudim misel slavnega ameriškega poveljnika: "Če vsi razmišljajo enako, potem nekdo ne razmišlja." - George S. Patton